»O Lindi Blair (ki v Izganjalcu hudiča igra obsedeno deklico, op. n.) sem na primer izvedel, da je bil zanjo najbolj žalosten spomin smrt njenega dedka. To sem torej skušal uporabiti in jo spomniti na dedka, preden smo začeli snemati prizor, v katerem je morala biti žalostna. Temu rečemo obujanje čustev s pomočjo čutnega spomina. Režiserjeva naloga je, da iz tebe izbrska spomine, ki te ujezijo, razveselijo ali razžalostijo, in ti jih nato predlaga. Nikoli igralcu ne naročim, kako konkretno mora odigrati določen prizor – konec koncev je njegov obraz tisti, ki bo na velikem zaslonu.«
»Vedno skušam v umetniško delo pritegniti vse to, kar naj bi bilo zunaj njega – čustva in hotenja, povezana z njim, kako recimo upaš, da ti bo koristilo ali kako nisi imel dovolj časa zanj ali kako se je premaknil termin razstave … vse te ustvarjalne pogoje, ki naj bi bili nekaj zunaj umetnosti, skušam nagovoriti s samim umetniškim delom.«
»S težkim srcem izrekamo iskreno in globoko sožalje družini in prijateljem igralca Mosesa J. Moseleyja. Resnično smo žalostni. Za tiste, ki so ga poznali, je bil najprijaznejša, najbolj radodarna oseba, kar ste jih kdaj srečali. Zelo te bomo pogrešali! Počivaj v nebesih!«
»Prevevajo me zanimiva čustva, ko gledam fotografije, na katerih je oče v času zgodnjega ustvarjanja, v Nemčiji, pa v času prihoda v Jugoslavijo, Slovenijo, njegova ustalitev pri Negovskem jezeru, tu so tudi fotografije mene ob rojstvu, tisto kratko življenje z očetom do šestega leta, družinske fotografije z mamo, bratom, starejšima polbratoma … Odpira se mi ogromno spominov, ki jih do zdaj mogoče nisem poznal ali so bili skriti nekje v moji glavi. Dejansko mi veliko pomeni ta dan, ko sem po malo manj kot 30 letih odprl te škatle in začel raziskovanje.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju